Kajina Sobica

Uganke
Na strehi prste v zrak izteza in slike v skrinjo nam prestreza. /Helena Bizjak/ ANTENA	Na dnu morjamaček čepi, za njegov rep se ladja drži. SIDRO	Če s tolkalci naj igram, se zasliši: bamberbam. BOBEN	Kepa za trup, oglene oči, na glavi mu luknjasta ponev sedi. SNEŽAK
Več ko voz, več popije, a policaj ga ne zašije. /Helena Bizjak/ AVTO	Na trti visi, jeseni zori, čebelam in meni diši. /Anja Štefan/ GROZD	Polna iglic, ježek ni, še pozimi zeleni.SMREKA	V sodčku je brez obroča rumena in bela moča. /Valentin Vodnik/ JAJCE
V gozdu majhna so drevesa, višja niso, kot je resa, in na njih je sladek sad, zoblje rad ga star in mlad. /Lojze Beltram/ BOROVNICA	Je debela, je okrogla in na njivi tam leži, saj viseti ne bi mogla. Ko na jesen dozori, kmet vesel in dobre volje si iz nje pridela olje. /Lojze Beltram/ BUČA	Prva bodica, druga bodica, tretja bodica, stota bodica! Si upaš pobožati gozdnega strica?/Barbara Gregorič/ JEŽ	Nad mestom stari gospod kraljuje, ves siv in spoštovan, vse ga obiskuje in občuduje, četudi že slab je in razmajan. /Darinka Petkovšek/ GRAD
Vitke, bele so postave, dolgih in zelenih las, k tem nevestam sred' dobrave rad zahaja veter v vas. /Ivan Cimerman/ BREZE	V dolino hitim, mi zmanjka poti, čez streho zletim, da spodaj bučim. /Pavle Gregorc/ SLAP	Iz vejic spleteno, z listki okrašeno, z mahom postlano, s perjem zmehčano… pa s pogledom na zvezdo to ptičje je /Mira Voglar/ GNEZDO	Smešen debelušen mož, ptic ne mara niti rož; ko posije sonce vroče, kar do smrti se razjoče. /Vojan T. Arhar/ SNEŽENI MOŽ
Vse noči ob tebi bedi, se zjutraj zjezi, ti sanje spodi. /Pavle Gregorc/ BUDILKA	Črne tipke, bele tipke čakajo na prste gibke. /Anja Štefan/ KLAVIR	Naviješ jo za uho, zazvonila ti bo. /Tone Dodlek/ BUDILKA	Lahek je kot puhek, hladen je kot led, v belo oblačilo je odel naš breg.SNEG
Bele neveste, čipkast balet, bele so ceste, ženin je led. /Ivan Cimerman/ SNEŽINKE	List pri listu – mehka glava, kadar v skledi jo imaš, olje, kis in sol dodaš. /Vajenka Jalovec/ SOLATA	Zaprta molčim, odprta učim, odkrivam skrivnost, lepoto, modrost. /Vojan T. Arhar/ KNJIGA	Je majhen in droben, če piči, srbi. Strupen ni ne zloben, a pije nam kri. /Franc Ankerst/ KOMAR
Jaz nosim svojega gospodarja gospodar pa mene. ČEVELJ	Ko bolečina jo rodi, po licu slana pripolzi. /Ivan Cimerman/ SOLZA	Tri – zajčku kosilo, štiri – sreče obilo /Vera Albreht/ DETELJA	Majhne strehe iz blaga nas varujejo dežja. /Helena Bizjak/ DEŽNIKI
Potuje prek sveta, žarečo, zlato grivo ima, iz zemlje vabi v brst kali, jutranja zarja je njegova hči.SONCE	Nisem ogenj, a skeleče, kdor me prime, se opeče. /Danilo Gorinšek/ KOPRIVA	Nepovabljen pridem sam, siliti pa se ne dam; kdor me videti želi, leže naj in zamiži. /Josip Stritar/ SPANEC	Lahno stopa dolgonoga sredi loga. Plaho gleda, ko se pase sredi jase. Zdrzne se, zbeži, če le trava zašumi./Lojze Beltram/ SRNA
Ima jezik – pa ne govori in nogo, ki njegova ni. /Andrej Rozman Roza/ ČEVELJ	Tam na belem polju črne so sledi, če jih znaš prebrati, mnogo zveš stvari. /Helena Bizjak/ ČRKE	V prsih kot ura neprestano nabija. Nikoli te ure nihče ne navije./Ivan Dodič/ SRCE	Sestra je črna, bratec je bel, vedno sta skupaj, pa ni ju ujel. DAN IN NOČ
Vitkonoga krasotica soncu nudi temna lica. SONČNICA	Kdo je ta, ki ima v sredi polno praznega. /Manica Komanova/ STRAH	Kožo sleče, ko se preobleče. KAČA	Trgatev oznanja, vrabce preganja. KLOPOTEC
Oblečen sem v črn baržun, rumen je moj pojoči kljun, ko vigred pride spet med nas, zažvižgam vam za kratek čas. /Vojan Arhar/ KOS	Štiri noge, včasih tri – na sedalu se sedi. kadar daljše sem postave, hrbet ti podprem do glave. /Jana Kolarič/ STOL	Veselo žvižga brez piščali. Kdo? Rumenokljuni ptiček zali. /Mira Voglar/ KOS	Bister nisem, tudi ne zabit, v polju čakam, med koruzo skrit, prelisičim vrabca, miš in vrano, dasi nosim v glavi prazno slamo. /Vera Albreht/ STRAŠILO
Nikoli ni bilo, nikoli več nebo in vendar je. /Ljudska/ DANAŠNJI DAN	Pretegnjeni stric brez nog se premika. Rad ima dež a ne rabi dežnika. DEŽEVNIK	Preštej ji noge pa zveš za ime. A prešteti do sto ni prav lahko.STONOGA	Brez nje je koža koza, brez nje je roža roza. /Pavle Gregorc/ STREŠICA
Težki, polni, črni čolni, glejte k nam veslajo. Tam v trebuhih, po dneh suhih, vodo nam peljejo. DEŽEVNI OBLAKI	V zrak te dviga, ni dvigalo. Po zraku šviga, ni letalo. /Mira Voglar/ GUGALNICA	Ježek zeleni pika te v dlan, rjavi možiček pokuka na dan. /Helena Bizjak/ KOSTANJ	Beli zobje, pa še črni so vmes, trebuh raztegne, te vabi na ples. /Pavle Gregorc/ HARMONIKA
Kroži, jadra preko mest, ni mu treba gladkih cest. nad gorami, nad vodo – lahka krila nas nesejo. JADRILICA (letalo)	Belo krilce je razpela, ko v pripeki je sedela, ko krilce je izgubila, rdečo kapico dobila. /Vera Albreht/ JAGODA	V poletni noči prileti živa svetilka in riše vijuge v temi. /Mira Voglar/ KRESNIČKA	Šilast nos iz dolge hiše s črnim, glej, po belem piše. /Vojan T. Arhar/ SVINČNIK
Na eni sami nogi stoji, voščene solze toči, ko gori. /Helena Bizjak/ SVEČA	Kažipot za pomorščake sredi morja daje znake. SVETILNIK	V zlati skrinji mlin droban teče teče noč in dan. URA	Brez mezinca je in palca, ima samo dva kazalca. URA
Veliko imam oči, pa sem vendar slep; pri vsakem očesu mi zraste rep. /Ljudska/ KROMPIR	Kdo sredi trate koplje brez lopate… In hribček naredi brez tvoje pomoči? /Mira Voglar/ KRT	Zemljico pred sabo rine, dokler ne zgradi krtine. /Anja Štefan/ KRT	Glavo ima, noge ima, nima pa repa, zvije se, zbode te, kadar je kepa. /Valentin Vodnik/ JEŽ
Okroglo je in belo, brez oken in brez vrat; razbiti mora steno, kdor ven prišel bi rad. /Manica Komanova/ JAJCE	To je velik učenjak, ki vsako stvar napiše; če napravi kaj napak, jih sestrica izbriše. /Lojze Beltram/ SVINČNIK IN RADIRKA	Pod zemljo je, ni rudar, koplje, rije, ni mu mar, če je črn do ušes in še kakšno dlako čez. /France Belčič/ KRT	Žarki sonca jih vrtijo, za petami si sledijo. Eden pride drug odide, leto v krogu se izide. /Andreja Borin/ ŠTIRJE LETNI ČASI
Nabrušena kraka, dvoje ušes, pazi, da prsta ne dobiš vmes. /Tone Dodlek/ ŠKARJE	Pod listjem skrit, kot polžek zvit, pol zime prebedi, čeprav se mu še spi. /Lojze Beltram/ TELOH	Fantek je premajhen za stranišče. Lulal bi, le kaj po hiši išče? /Anja Štefan/ KAHLICO	Spodaj je ozek, zgoraj širok, skozenj pa teče majhen potok. /Ljudska/ LIJAK
V močvirju plen lovi, nad žabami zavlada, na strehi dom gradi in z dimom se ubada. /Ivan Cimerman/ ŠTORKLJA	Krav ne pase, ne kobilic ta pastirček svetlokril, a na paši nad povirjem rad pridruži se pastirjem. KAČJI PASTIR	Dneve razkazuje, tedne zaključuje, mesece obrne, čez leto jih spet vrne. /Zvezdana Majhen/ KOLEDAR	Po vsem svetu rase, nenehno zeleni, če je krava ne popase, v seniku zadehti. /Ivan Cimerman/ TRAVA
V noči mož ne bo počival. Kaj bo delal? Bo mar šival? Igle je zapičil v suknjo. Si bo z njimi krpal luknjo? JEŽ	Na travniku jih je za eno polno vrečo, med njimi ena le, ki ti prinaša srečo. /Janez Bitenc/ ŠTIRIPERESNA DETELJICA	Glejte! Taka majhna hiša eno okno le ima, vendar skozenj lahko gledam širom celega sveta. /Pavle Gregorc/ TELEVIZOR	Kroži, jadra preko mest, ni mu treba gladkih cest. Nad gorami, nad vodo lahka krila nas nesejo. /Vera Albreht/ LETALO
Sredi gore velikan, tri glave ima, grom in strela buta vanj kdo ga ne pozna. /Matej Bor/ TRIGLAV	Ko poneha dež, v soncu se bleste, otroci z bosimi nogami jih razbijajo kriče. /Gustav Strniša/ LUŽE	En teden je sit, dva je zvit, potem se gre skrit. /Ljudska/ MESEC (Lunine mene)	Žive očke, urne tačke, repek, kožušček: pečenka za mačke. /Vojan Arhar/ MIŠKA
Pusti mene, to ti rečem, ognja nimam, toda pečem. /Alojz Gradnik/ KOPRIVA	Rdeč obroček – belo oko varno pripelje te na goro. /Darinka Petkovšek/ MARKACIJA	Pisan most čez obzorje sega, a povzpeti se ne da na njega. /Elvira Maličev/ MAVRICA	Kdo je tisti sladkosned, ki čebelam krade med? Velik je in ves kosmat. Ko je sit, v brlog gre spat. /Anja Štefan/ MEDVED
Ptica je a vendar bolj slabo leti. jajca nam poklanja, piščeta vali. KOKOŠ	Leto za letom druge uči, vedno sprašuje iste reči. UČITELJICA	Jajce v tuje gnezdo znesla, zakuhala, pomlad prinesla. KUKAVICA	Kakšne so to mačice? Srebrne so njih dlačice in plezajo brez tačice. MAČICE (gozdne)
Na nebu domuje in zvezdam kraljuje. /Elvira Maličev/ MESEC	Šviga švaga, čez dva praga. /Ljudska/ METLA	Sapa vanjo zapihlja, pa zatrobi: tra -ra – ra. TROBENTA	Poznam rudarja – gore ustvarja. /Oton Župančič/ KRT
Kdo na celem širnem polju ima najlepša krila? Tanjša so kot cvetni listič, nežnejša kot svila. /Anja Štefan/ METULJ	Sredi polja jasen grad sama okna, nič ni vrat; bogatini pridejo, okna z zlatom zazidajo. /Oton Župančič/ KOZOLEC	Rad se zajček z njim sladka, mamica ga v juho da, če pa zobek imaš zdrav, tudi tebi pride prav. /Viljenka Jalovec/ KORENČEK	Veselo poje črni ptiček, čeprav je mračen dom njegov, glas mu doni čez dol in griček, če vidi te, se skrije v rov. /Gustav Strniša/ MURN
Vem, da ga poznaš; srka iz vseh čaš, ziblje se ves dan, a vendar ni pijan. /Vera Albreht/ METULJ	Ko je majhen je buba. Ko odraste, leti. Na rožah poseda, poleti živi. /Ivan Cimerman/ METULJ	Drobna ženica tankih nožic gore prestavlja, to je . /Lilijana Praprotnik Zupančič/ MRAVLJA	Drobcena delavka vedno kaj išče, njenemu domu se pravi mravljišče. /Anja Štefan/ MRAVLJA
Ježek ni, pa vendar pika, plašček nosi iz bodic; a pod njim v tesni srajčki skriva se rjav okrogel stric. /Brigita Kobe/ KOSTANJ	Iz smrečja, igel, dom imajo, nič iger – delo le poznajo, na tisoče jih v gozdu gomazi, za molzne kravice imajo uši. /Ivan Cimerman/ MRAVLJE	Živalca poznana, nikoli ugnana, se ljubko igra, urno skaklja od gabra na dob. Z živimi zre očmi, če si prinesel ji kaj za pod zob. /Oton Župančič/ VEVERICA	Po orehu skače, bel predpasnik, rjavehlače. Med vejevjem škrta, žaga neprestano šviga švaga. Jedrca je vsa pobrala tla z lupinami nastlala. /Vera Albreht/ VEVERICA
V vremenu lepem brez prahu je, brez blata cesta, ko dežuje. /Josip Stritar/ MLEČNA CESTA	Te mati slabotna, še tati ne zna; pa sina varuj se, te vrže ob tla. TRTA IN VINO	Ko me tuhtaš, te jezim, ko me rešiš, veselim in tako tvoj um bistrim. /Alojz Gradnik/ UGANKA	Teče, teče, nima nog, kaže, kaže, nima rok, čas računa brez glave, kar želiš brez ust pove. URA
Tam na gozdni jasi leze prav počasi črn polž brez hiše. No,kako se piše? /Lojze Beltram/ LAZAR	Velika ptica visoko leti, s polnim trebuhom torb in ljudi. /Andrej Rozman Roza/ LETALO	Obleke štiri v letu dni, kdo zamenja, ugani ti. /Pavel Gregorc/ LETO – ŠTIRJE LETNI ČASI	Zlat kožušček, bel trebušček, rep košat, kurji tat. /Lojze Beltram/ LISICA
Nima rok, ne nog, telesa pa z drevesa sad otresa! /Oton Župančič/ VETER	Luknja pri luknji, vmes ozke poti, na vsaki si višji, če te strah ni. /Pavle Gregorc/ LESTEV	Na štirih noga stoji, ponoči pa tebe v naročju drži. /Ivan Dodič/ POSTELJA	Beri besedo nazaj ali naprej, vode veliko pomeni vselej. POTOP
Na nosu čepijo, za ušesa se držijo. /Helena Bizjak/ OČALA	Lepega jutra znanilka živa je kmečka budilka. PETELIN	V sodu starim, glavo zavrtim. /Tone Dodlek/ VINO	Poznam moža, ki hiše ne pusti doma. POLŽ
Cvet zlatorumen, glas mil, pritajen; ko se oglasi, nam pomlad zbudi. /Manica Komanova/ TROBENTICA	Lučko prižiga, z lučko leti skozi prelepe poletne noči. /Anja Štefan/ KRESNIČKA	Kdo pa je ta, kdo pa je ta, ki prede brez prediva? In vsako jutro brez vode na pragu se umiva. /Vera Albreht/ MUCA	Črno je oblekel suknjo muzikant pred svojo luknjo. S kljunčkom ne, le s krili poje, v soncu svira jo po svoje. /Vera Albreht/ MURN
Lučke v travici prižgane, dvignejo se nad poljane. Kadar jih v roko uloviš prstkov si ne osmodiš. KRESNIČKE	Kruhki, ki niso v peči pečeni, malo rjavi in malo rumeni, rahli in sladki od marmelade maškare vzele jih bodo prav rade. /Anja Štefan/ KROFI	Dvanajst vej ima drevo, vsaka veja gnezda štiri, sedem mladih se šopiri v vsakem gnezdu. Kaj je to? /Josip Stritar/ LETO	Urnih nog sem, bistra, zvita, putk sem lačna, nikdar sita, plašček moj rjavordeči lovcem je zelo povšeči. /Manica Komanova/ LISICA
Nosi nos kot rog, z njim se rad bojuje, divje puha naokrog, v Afriki domuje. /Ivan Cimerman/ NOSOROG	Ptič, ki ni ptič, ob mraku leti, miš, ki ni miš, na nogah visi. /Elvira Maličev/ NETOPIR	Pazi na kokoši, pazi na piščance in tako prepeva, da doni čez klance. /Anja Štefan/ PETELIN	Čisto enako se reče temu, kar dedek kadi, ali pa temu, kjer voda priteče,ko si jo kdo zaželi. /Josip Stritar/ PIPA
Perilo požira, packe izpira. /Ivan Cimperman/ PRALNI STROJ	Cvetke rumene, lučke požene. /Ivan Cimerman/ REGRAT	Vse kar počneš, delaš z njo, truden podpreš z njo si glavo. /Jože Šmit/ ROKA	Troje obarvanih oči na križišču te svari. /Ivan Cimerman/ SEMAFOR
Pet otrok iz ene hiše, pa se vsak drugače piše. PRSTI NA ROKI	Štirje pari nog na preži, čaka na obed v mreži. /Elvira Maličev/ PAJEK	Nič zob nima, pa vendar še železo jé. RJA	V dežju me odpreš, suh dalje greš! /Mira Voglar/ DEŽNIK
Čakam pred luknjo, da pritečejo miši, potem direndaj bo po celi hiši. MAČKA	Tiho v nočni mir stopa bled pastir, sredi črne trate pase ovčke zlate. /ljudska/ MESEC	Poznam čudnega strica, kot blisk klobuk zna sneti, čeprav ti piha v lica, ne moreš ga prijeti. VETER	Poje, vriska, stoče, joče, koder hoče, se podi, okrog vogla priropoče šipo ubije in zbeži. VETER
Biba leze, bivol ni tovor nese, osel ni; roge ima, kozel ni; kaj je neki, kaj se ti zdi? POLŽ	V mestnem parku sredi njiv, majhen ptiček rjavo siv se oglaša: čiv, čiv, čiv. /Lojze Beltram/ VRABČEK	Rajska ptica svetlorepa po vesolju se potepa. /Vojan T. Arhar/ REPATICA	Pet prstov in dlan ima. Prijetno nas greje. kdor jo pozimi ima, se smeje. /Ivan Dodič/ ROKAVICA
Ko sije sonce, dež prši, razpne čez mesta se, vasi, razpne se kakor slavolok v vseh barvah čez neba obok. /Milena Batič/ MAVRICA	Spomladi se zbudi, votlino zapusti, hlača in lačen brunda: »Pretopla mi je bunda.« /Ivan Cimerman/ MEDVED	Resda hodil ni v tovarno: v kotih, kjer je najbolj varno, tke in prede tanke mreže, z njimi zid in cvet prepreže. /Vera Albreht/ PAJEK	Na železni nogi stojijo in imajo pločevinaste obraze. Šoferjem molče delijo prometne ukaze. /Helena Bizjak/ PROMETNI ZNAKI
Za pete te drži, sončni prijatelj za tabo hiti. /Helena Bizjak/ SENCA	Spomladi se prvi zbudi, z glavico belo neslišno zvoni. ZVONČEK	Cvet poljan, zvon droban, kadar kima, zvena nima. ZVONČEK	Raste visoko, visoko v nebo, raste v nebo zeleno . /Milena Batič/ DREVO
Suhljat in velik črn goban popiva vsak deževen dan. /Vojan Arhar/ DEŽNIK	Šumi, žubori, proti morju hiti. /Anja Štefan/ POTOČEK	Vsak dan nosimo jo v usta, a nihče je ne pohrusta. /Lojze Beltram/ ŽLICA	Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. /Valentin Vodnik/ SLAMNATA STREHA
Drobna, siva tenko cvilim, sovam, mačkam se ne smilim. /Vojan T. Arhar/ MIŠKA	Modro in mirno neskončno se zdi, s plimo, oseko, raste, kopni. MORJE	Ptica je in rada razkazuje lepoto. Včasih po dvorišču vozi si kočijo. /Ivan Dodič/ PAV	Kuriš premog in polena, da te greje moč plamena /Jana Kolarič/ PEČ
Kdo miške pušča v miru, mačke pa podi, za torto se ne meni, pač pa za kosti? PES	Puhaste glavice, šibke nožice, koklji se skrivajo pod perutnice. PIŠČANČKI	Z glavo puha, s srcem kuha, z nogami melje, v dalj nas pelje. /Oton Župančič/ VLAK	Čista in prozorna tečem v vse domove, včasih nepokorna skočim čez bregove. VODA
Biserne brez kril čebele sinoči stiha priletele, noč na travi prenočile, davi v soncu se poskrile. /Oton Župančič/ ROSA	Sredi polja glava trda, znotraj zdrava ko rasti je konec, jo pogoltne lonec. /Vojan T. Arhar/ ZELJNA GLAVA	Vse dni se vrti okrog svoje osi, in nosi ljudi, živali in stvari. /Ivan Cimerman/ ZEMLJA	Plašček rdeč je, pike so črne, s prstka zletela je: kdaj se spet vrne? /Milena Batič/ PIKAPOLONICA
Dvoje lupin, jedro je sin. OREH	Po deblu tok, tok, trka brez rok. /Mira Voglar/ DETEL	Voda ji čez glavo sega, pa se še iz luže k-rega. /Lojze Beltram/ ŽABA	Vse izve se, vse se sliši v polževi človeški hiši; to si za uho zapiši! /Oton Župančič/ UHO
Zelena gospa je v mlaki doma, večkrat zakvaka, še rajši reglja. ŽABA	Štirje rožički, ves je od sline, s hišo na hrbtu po travniku rine. POLŽ	Pred hišo pobere posode s smetmi, vase jih zvrne in prazne pusti. VOZILO, KI POBIRA SMETI	Stara baba grbasta, stara baba škrbasta, kraj vode poseda, se v zrcalo gleda. /Oton Župančič/ VRBA
Sredi trate zvezde zlate, za njimi ostala so bela padala. REGRAT	Vsako jutro v jamo gre, črn povrne se iz nje, ker globoko pod zemljo koplje črno nam zlato. RUDAR	Dolgi uhlji,plah korak, urne noge, a kožuh mehak. /Ivan Cimerman/ ZAJČEK	Zdravi, čvrsti, srečno bleste, vsega smo siti, če nas ne bole. /Jože Šmit/ ZOBJE
Po kotih vohlja in rohni. Preživlja se s tem, da sesa smeti. /Helena Bizjak/ SESALEC	Tepejo in brcajo jo vsi, ki jo imajo radi, ona pa veselo z njimi skače po livadi. /Andrej Rozman Roza/ ŽOGA	Fantek nima kapice, kapica ima fantička. Prihrumele sapice niso vzele kapice, vzele so fantička. /Oton Župančič/ ŽELOD	Če zemlja s kljukico se speče, se lahko da v usta in lepo pohrusta. No, kako se temu reče. /Josip Stritar/ ŽEMLJA
Tankonoge deklice iz lesene hišice, same rdeče kapice, toda vse porednice: kar po glavi plešejo, da se iskre krešejo. /Jože Šmit/ VŽIGALICE	Sem debeluška okrogla, kadar le morem poskočim. Ko zviška na tla spet padem, ne cmerim se, solz ne točim. /Manica Komanova/ ŽOGA	Mrzla starka, vedno bela z dedkom Mrazom pride v vas, vsako leto je vesela, če nam ohladi obraz. ZIMA	Na širni dobravi je glava pri glavi: učene nobene, neumne nobene, a vse so zelene. /Alojz Gradnik/ ZELJNE GLAVE
Kolesc res nima ta voziček, ne vleče konj ga, ne voliček. Samo navzdol gre, nikdar v breg, nanj sedeš, ko zapade sneg. /Vera Albreht/ SANI	Ta pa težka ni uganka, saj je tvoja staraznanka: v rdečem krilcu gospodična, sedem pik, da je boljlična, kadar pa zleti v nebo, gledaš žalosten za njo. /Vera Albreht/ PIKAPOLONICA	Tanka nožica, drobna glavica mrtva leži. Če jo pogladiš, se obudi, kakor kresnica kot plamenica vsa zaplamti. /Ivan Matelič/ VŽIGALICA	S kljunčkom trka in posluša, če ne bo pod lubjem suša. Če zadene mesto pravo, bo v gozdovih drevje zdravo. /Vera Albreht/ ŽOLNA
Če ga vlečeš za rep, glasno prepeva, ko ga spustiš, obstane brez odmeva. ZVON	Ozki in dolgi umetni zobje vsak dan razčešejo naše lase. /Anja Štefan/ GLAVNIK	Na štirih kolesih po cesti drvi, v križišču počiva, v garaži pa spi. /Nina Mazi/ AVTO	Črtasta srajčka in drobcena krila – v lončke iz voska bo med natočila. /Anja Štefan/ ČEBELA
Bukov gozd rodi nam sad, ki ga polh ima prav rad; če narobe bereš riž, pa ime plodu dobiš. /Lojze Beltram/ ŽIR	Meri čas in tik taka, piska al' zvoni, dokler ne zbudi junaka, ki brezskrbno spi. /Franc Ankerst/ BUDILKA	Po dolinah, po vzpetinah, skoz gore in čez vode, kamor hočemo nas vodi, sama z nami pa ne hodi. /Jože Šmid/ CESTA	Petindvajset jih koraka, a drugačna je prav vsaka, kdor odlično jih pozna, je med knjigami doma. /Vojan T. Arhar/ ČRKE
Kadar kuhaš, opereš, piješ … me gotovo rad imaš. Ko poplavim polja, mesta, pa pred mano trepetaš. /Nadja Jakomin/ VODA	Okrogel je, zelo lahak, če pihneš vanj, se dvigne v zrak, če se dotakne tal, odskoči, če stisneš ga, pa revež poči. /Mira Voglar/ BALON	Ko sonce sije, brez rok pod zemljo vrtnari, ko dežuje, brez nog se na sprehod odpravi. /Helena Bizjak/ DEŽEVNIK	Brez ključka je zaklenjeno, čez gore je namenjeno; vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj, pa eden sam. /Oton Župančič/ PISMO
Beli cvetovi krasijo drevo, rdeči plodovi pa tvoje uho. /Elvira Maličev/ ČEŠNJA	Podoben čebeli, a vse bolj rejen. Medu nam ne nosi – baje je prelen. /Anja Štefan/ ČMRLJ	Lenoben možakar sredi neba, še sonce zakrije – tak trebuh ima. /Elvira Maličev/ OBLAK	Jezik stegne, pa obliže svojo žrtev in požre. Ko do kraja vse poliže, sam omahne in umre. /Matej Bor/ OGENJ
Velik gizdalin, a premalo fin: za sprehajališče rad ima smetišče. /Jože Šmid/ PETELIN	Okrogel striček dan in noč potuje, kar pol sveta s svetlobo naenkrat obdaruje. /pa Pavlu Golia/ SONCE	Oblačilo sem za spanje, za počitek, mirne sanje. /Vojan T. Arhar/ PIŽAMA	Droben kotliček, majcen ognjiček, a velik oblak –dedku sladak. /Jože Šmit/ PIPA
Šaroperci, vodonosci, nebomerci, zemljorosci. /Oton Župančič/ OBLAKI	Ribiči lovijo jih na trnke in v mreže, v ribarnici naprodaj so zamrznjene in sveže. /Nina Mazi/ RIBE	Človek vsak ob rojstvu urico dobi, ki mu bije, teče prav do konca dni. SRCE	Dan za dnem sredi njiv kmetu služi mož strašljiv. /Elvira Maličev/ STRAŠILO
Ti čudni črnuhi na strehah čepijo: ob peki in kuhi kot Turki kadijo. /Črtomir Šinkovec/ DIMNIKI	Ko je s plesa pobegnila, zlati čeveljček zgubila, kraljevič ga je pobral, z njim nevesto poiskal. /Viljenka Jalovec/ PEPELKA	Hišica okrogla izbic sto ima, vsaka zrnja mnogo dobrega nam da. /Josip Stritar/ PŠENIČNI KLAS	Cvetovi rumeni kot lučke na trati, a zobčasti listi okusni v solati. /Elvira Maličev/ REGRAT
Ne, to ni kozarček, saj ima ročaj. Vanjo si naliješ kavo, mleko, čaj. /Anja Štefan/ SKODELICA	Črnolasa deklica skozi gozd beži. V hiško drobnih palčkov se varno naseli. /Viljenka Jalovec/ SNEGULJČICA	So zvezdice, ki ne utripajo, so zvezdice, ki se z neba usipajo. /Elvira Maličev/ SNEŽINKE	Moj stržen je iz grafita in životek iz dreves: polja bela lesovita prepotujem vse počez. /Črtomir Šinkovec/ SVINČNIK
Iz slik in besed v skrinji ujet pisani svet. /Niko Grafenauer/ TELEVIZOR	Po tračnicah vozi in glasno drdra, prevaža ljudi in na tone blaga. /Anja Štefan/ VLAK	Črna gospa, z veje zija, perje otresa in kliče kra – kra. /Anja Štefan/ VRANA	Tačice hitre in dolga ušesa – kdo je pokukal izza drevesa? /Anja Štefan/ ZAJEC
Priskakljajo, ko spusti se mrak. Zaregljajo rega, rega, kvak. /Mira Voglar/ ŽABE	Na njenem listu so zobje, ki v les zarezo narede. /Danica Štumberger/ ŽAGA	Prirohni in prisopiha, vendar nima pljuč, da diha; brez jezika, kakor med, sneg poliže nam in led. /Jože Šmit/ VETER	Okrog voglov zavija, oblake podi, se v parku jeseni z listjem lovi. /Danica Štumberger/ VETER
Ostri, ostri so zobje. Siva je njegova dlaka. Izza grma lačno zre, kje ga kakšna ovčka čaka. /Anja Štefan/ VOLK	Polivka, polivka čez ves svet; v polivki velikih žgancev pet. /Oton Župančič/ ZEMLJA (planet)	Iz brona vlit, za lino skrit, preko njiv, gozdov in jas poje in brni na glas. /Vojan Arhar/ ZVON	Najbolj glasna sredi mlak v vodo skoči, pravi: »Kvak!« /Tamara Laganin/ ŽABA
Štiri noge, glava, rep, včasih skrito pod oklep. /Vojan T. Arhar/ ŽELVA	Od jutra do noči nabira, leta, koške za cvetni prah ometa. Od jutra do noči zum, zum, zum brenči. /Mira Voglar/ ČEBELA	Dve dolgi tanki palčki v rokah stare mame prav kmalu bosta spletli prelepo kapo zame. /Anja Štefan/ PLETILKE	Prozoren ves, kristalno čist privrem izpod zemlje, čez kamenčke potočim se in v dalj hitim z gore. /Darinka Petkovšek/ POTOČEK
Sredi polja dedek stal, z mehko kučmo se bahal, pa je vetrič pripihljal, dedku kučmo razcefral. /Jože Šmit/ REGRATOVA LUČKA	Kolesc res nima ta voziček, ne vleče konj ga ne voliček. Samo navzdol gre, nikdar v breg, nanj sedeš, ko zapade sneg. /Vera Albreht/ SANI	Bel možak stoji sredi snežne poljane, ves se stopi, ko mu vroče postane. /Lilijana Praprotnik Zupančič/ SNEŽENI MOŽ	Hop! – čez griček zlat konjiček skozi okno plane; zaspane, Matjažek naš, očke si pomene. /Darinka Petkovšek/ SONCE (Sončni žarek)
Ušesa kosmata, velike oči, v postelji babice zaspano smrči. /Viljenka Jalovec/ VOLK (iz Rdeče Kapice)	Čiv, čiv, čiv in živ, živ, žav – kdo me ne pozna? Potepuh – rad sem povsod in povsod doma. /Darinka Petkovšek/ VRABČEK	Dolga ušesa in urne noge, kratek repek in plaho srce. Kako mu je ime? /Manica Komanova/ ZAJEC	Večglavi, ki ogenj bruha, v pravljicah živi. Enoglavi iz papirja – v višave si želi. /Mira Voglar/ ZMAJ
Vsaka jasna noč natrosi tisoč drobcenih luči, se iskrijo in bleščijo, dokler spet se ne zdani. /Anja Štefan/ ZVEZDE	Komaj sonce sneg popije, droben cvet iz zemlje vzklije. Z glavo kima in pozvanja, da pomlad je tu, oznanja. /Brigita Kobe/ ZVONČEK	Ljubi žarke, jim nastavlja lice, njen klobuček zlat je raj za ptice. Kdo je ta visokorasla vila, ki po soncu je ime dobila? /Edita Kobe/ SONČNICA	To ti je možic možicev, le pozimi se prikaže tam vrh klanca med otroki. Modro vleče ugaslo pipo, z metlo v roki norce brije… A če sonce nanj posije, skloni glavo, plaka, plaka, in nazadnje stvar je taka, da na klancu ni možaka. /Vera Albreht/ SNEŽENI MOŽ